Ali ste zadovoljni z našimi storitvami?
Strokovni članki
Strokovni nasveti za nego trave
Dobra priprava terena je ključnega pomena, če želimo imeti zelenico brez lukenj in plevelov. Če bomo zelenico le obnovili, moramo staro travo najprej uničiti s totalnim herbicidom. Po dveh tednih površino plitko prefrezamo in pregrabimo. Če bomo setev trave izvajali na pravkar navoženi zemlji, površino le prefrezamo in pregrabimo. Pri tem opravilu poskušamo iz zemlje odstraniti čim več kamenja. Če je zemlja ilovnata, vrhnjo plast izboljšamo z mešanico komposta, peska in šote.
Tako pripravljeno površino posejemo z mešanico trav. Setev lahko opravimo ročno ali strojno. Poraba semena je 20 – 25 g/m2. Seme moramo uvaljati, da dobi boljši stik z zemljo. Najugodnejši čas setve je mesec april, maj ter september. Za enakomerno kalitev semena je zalivanje po setvi nujno. Zalivamo zjutraj in zvečer,pri tem pa pazimo, da se seme preveč ne izsuši. Pozorni moramo biti, da zalivamo z rahlim pršenjem ne pa s curkom, ker bomo tako seme odplaknili s površine. Sama trava vskali od 7 – 14 dni. Prva košnja je najpomembnejša. Ne smemo biti neučakani, zato pustimo travno bilko, da zraste do višine 15 cm. Pri prvi košnji je zelo pomembno,da so noži kosilnice ostri.Če niso,bomo travne bilke z kosilnico populili,ne pa odrezali.
Prva višina košnje naj bo cca 6 cm, takšna naj bo tudi v poletnih mesecih. Drugače travo kosimo na višino 4 cm. Če po košnji trave za kosilnico ostaja rumenkast pas, kosilnico dvignimo za kakšen centimeter. Zaželeno je, da uporabljamo kosilnico s pobiralnim košem.
Na gnojenje trate pri nas radi pozabimo. Gnojimo s specialnimi mineralnimi gnojili. Dušik naj bo v amonijski obliki, malo naj bo fosforja in veliko kalija ter mikroelementov. Gnojimo približno 30 – 40 g/m2. Prvo gnojenje naj bo spomladi ko trava prične z rastjo, druga pozno spomladi in tretje pozno poleti. V suši ne smemo gnojiti, zato gnojenje prilagodimo vremenskim razmeram. Najboljše je, da gnojimo pred dežjem, drugače moramo trato po gnojenju izdatno zaliti.
V travi se nam pojavijo tudi pleveli, te pa v grobem razdelimo v dve skupini. Ena so širokolistni pleveli, druga pa razne plevelne trave. Širokolistne plevele najlažje uničimo s selektivnimi herbicidi. Ti delujejo na rastline s širokimi listi, ozke liste trave pa ne prizadenejo. Pri uporabi teh herbicidov moramo upoštevati navodila, škropimo v dnevnem času, ko na travi ni več rose, vsaj nekaj ur po škropljenju pa ne sme deževati. Po škropljenju trave nekaj dni ne smemo pokositi.
Težje uničimo plevelne trave. So enoletne, kar pomeni, da čez zimo preminejo. Velikokrat se pojavijo v takšni količini da popolnoma izpodrinejo kulturne trave. Te trave se pravilom pojavljajo v poletnih mesecih na slabših, neprehranjenih tleh. Pojav teh trav močno omejimo z zračenjem, gnojenjem in rednim zalivanjem zelenice. Velikokrat pa moramo zelenico ročno opleti, gola mesta pa zasejati s travno mešanico.
